Okrogla miza Migrantske skupnosti

Okrogla mizo Migrantske skupnosti se je posvečala migrantskim zgodbam posameznikov, ki so jih doživeli sami ali jim bili priče. Gostje okrogle mize so bili režiser Sergej Kreso, rojen v Bosni, sedaj pa živeč v Limburgu na Nizozemskem, Amra Halilović, Slovenka, katere starši so priseljenci iz BIH, Dado Kebe Nounhoum, ki se je pred 30 leti z Malija preselila v Sloveniji, ter Mateja Demšič, vodja Urada za mladino Mestne občine Ljubljana. Pogovor je povezovala Mirjam Hladnik Milharčič, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije.

Gostje so se strinjali, da je vprašanje migracij povezano s pomenom jezika. Za integracijo v novo okolje se je res potrebno naučiti jezika države, kamor si imigriral, a izjemnega pomena je tudi ohranitev materinega jezika. Jezik je več kot samo jezik, skozenj se namreč prenaša kultura, tradicija, vera ipd., skratka, bistvo porekla. Imigranti se večkrat soočajo s stisko identitete, saj jih politike silijo, da se odločijo za eno samo identiteto: “Ali si te narodnosti ali pa druge, oboje ne moreš biti” – to pa ne drži. V resnici se lahko identificiramo z dvema ali še več narodnostmi. Sestavljenost identitete in večjezičnost zaradi pritiskov okolja migrantom večkrat povzročata dodaten stres, v resnici pa se tu skrivata poseben čar in bogastvo, ki se ju ne bi smelo zatirati.

Problem integracije ne leži le na plečih imigrantov, tudi nacionalne države morajo stopiti v korak s tokom mobilnosti ljudi in se prilagoditi potrebam in posledicam globalne družbe. Izkazati morajo spoštovanje do njihovega jezika in upoštevati načelo človekovih pravic ter se tako z njimi srečati na pol poti.

Ne smemo pozabiti, da imajo migracije dve plati. Posamezniki jih lahko doživljajo kot travme, po drugi strani pa so lahko bogat vir izkušenj, omogočajo spoznavanje različnih kultur ter gradijo večplastne identitete.