Migracije v preseku s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto

Prvo okroglo mizo smo organizirali v sodelovanju s Kiberkinom ter Ljubljana Pride, naslovili pa smo jo Migracije v preseku s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto. Gostje okrogle mize so bile Eva Gračanin, vodja mladinskega programa Društva informacijskega centra Legebitra, dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta. dr. Ana Kralj, znanstvena sodelavka na UP ZRS in docentka na Fakulteti za humanistične študije Koper, ter dr. Mojca Pajnik, znanstvena sodelavka na Mirovnem inštitutu in docentka na Katedri za medijske in komunikacijske študije na FDV. Pogovor je povezovala Danijela Zajc.

V prvem delu okrogle mize so gostje spregovorile o selitvah žensk in so zavrnile stereotipni pogled, da so razlog njihove selitve vedno moški oz. sledenje njihovi poti. Opozorile so, da se prepogosto zgodi, da so ženske migrantke spregledane. Migrantke se običajno usmerijo v feminizirane sektorje skrbstvenega dela, čiščenja ter gostinjstva, ti pa so bolj zasebne narave. Gre za bolj ali manj nevidno okolje, zato pogosto pride do izkoriščanja in suženjskih razmerij. Migrantske fizične delavce lahko opazimo na gradbiščih, cestah ipd. ter imamo vsaj delen vpogled v njihove razmere, migrantke pa ostajajo skrite očem javnosti. Težko je opozoriti na težavo, če je ne vidimo.

V drugem delu se je pogovor usmeril na pravice migrantskih istospolnih partnerjev znotraj EU. Ena izmed pomembnih pravic, za katero si prizadeva EU, je načelo svobodnega gibanja. Zaradi neusklajenosti zakonodaje glede priznavanja istospolnih partnerstev, je istospolnim partnerjem ta pravica večkrat onemogočena. V skladu z načelom svobodnega gibanja, bi moralo biti partnerju migranta, ki se seli npr. zaradi službe, omogočeno, da se seli z njim in pri tem uživa enake pravice glede zdravstvenega zavarovanja ipd. ter tudi priznavanja starševskih vezi, ki so sicer heteroseksualnim partnerjem omogočene. Vprašanje je torej naslednje: kaj se zgodi z istospolnima zakoncema oz. partnerjema in/ali njunim posvojenim otrokom, če država, kamor se selita/selijo, istospolnega zakona/partnerstva/posvojitve ne priznava? Vsaka država problem rešuje individualno.

Včasih je razlog za selitev tudi pregon države ali ustrahovanje družine ter znancev zaradi istospolne usmerjenosti ali transspolnosti. Če se ljudje počutijo ogrožene, lahko zaprosijo za azil, kjer preverjajo kredibilnost njihovih izjav. Žal pa se primere vse premalo rešuje na vsebinski ravni, ter se preveč posveča malenkostim, ki procese podaljšujejo in onemogočajo.

Transnacionalni zakoni pravic pogosto trčijo ob nacionalne ideologije, ki so zelo močne ter preprečujejo migracije, zlasti v primeru LGBT oseb, ki so tako diskriminirane dvojno – zaradi ksenofobije in homofobije.