FMF Na poti 2015

Teden Raznolikost bogati v Kranju (Slovenska filantropija)

Torek, 2. junij 2015, ob 20. uri, Hiša Layer (Stolp Škrlovec), Tomšičeva 32, Kranj

Kopno na vidiku / Land in Sicht, Judith Keil in Antje Kruska, Nemčija, 2013, dokumentarni film, 93′, angleški podnapisi

Abdul, Brian in Farid so obtičali v odmaknjenem azilnem domu v mestecu Bad Belzig v nemški zvezni državi Brandenburg. Od tam se skušajo vključiti v nemško družbo. Njihove predstave trčijo ob mentaliteto domačinov na vaških veselicah, v državnih uradih in nočnih klubih. Kopno na vidiku gledalca ne pretrese, temveč v ospredje postavlja nehoteno komičnost teh srečanj.

Projekciji filma sledi razprava o izzivih ter pomembnosti socialne vključenosti državljanov tretjih držav.

V sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana.


FMF v Izoli na Kino Otoku (Kino Otok)

Sreda, 3. junij 2015, ob 20. uri, sekcija Video na plaži, Izola

Elinkine, Enrique Verdugo, Velika Britanija, 2014, dokumentarni film, 14′, angleški podnapisi

Od roba morja do roba obzorja se pojavljajo otoki kot mreža odskočnih točk za doseganje različnih ciljev. V zadnjem desetletju je več tisoč imigrantov po svetu zapustilo svoje domove. Da bi sledili sanjam in ustvarili nov začetek so za seboj pustili spomine. Svoje življenje so tvegali na nevarni poti preko morja, v upanju da bodo dosegli obljubljeno deželo.


Harmonija potrebuje raznolikost: Medkulturni dialog v Velenju (Kulturno, umetniško in izobraževalno društvo Hibrid

Petek, 5. junij 2015, ob 20. uri, atrij Velenjskega gradu

Od radnika do aktivista – za bolji život, Anja Kuhar in Klemen Krek, Slovenija, 2012, 22′, dokumentarni film, angleški podnapisi

Ob sesutju slovenskega gradbeništva so se tuji delavci znašli v še večji stiski. V nebo vpijoče krivice, ki niso odmevale daleč, so rodile oddajo Viza za budućnost, ki jo je pod okrilje svoje frekvence vzel ljubljanski Radio Študent. Oddaja ponuja družbeno marginalizirani skupini varen manevrski prostor za izpostavljanje svojih problemov v upanju, da bodo dosegli čim širši krog in vsaj delno pomagali spremeniti stanje v gradbeništvu. Film je dokument časa o oddaji, ki služi kot sredstvo opolnomočenja in iz delavcev ustvarja aktiviste.


Nisem copata!
 / I’m not a copata!
Gibran Eckles in Greg Evseev (Mehika, Rusija), Slovenija, 2014, dokumentarni film, 20′, angleški jezik

To ni še ena žalostna migrantska zgodba. Ko je vzrok migracije ljubezen in ne (zunanja) prisila, se naše tri »ne-copate« znajdejo v novem okolju in skušajo privaditi svoji novi »situaciji«. Nisem copata! se osredotoči na zamenjavo ustaljenih spolnih vlog, ko se fantje znajdejo v vlogi »hišnih gospodinj« ter na njihove poskuse privaditi se na novo življenje. Hkrati pa nam pokaže, kako in zakaj je Slovenija postala njihov novi dom.


FMF v Vipavi (Slovenska filantropija)

Sreda, 17. junij 2015 ob 18. uri, Hiša sadeži družbe Vipava (Trg Pavla Rušta 6)

Azil / Turvapaikka, Jenni Linko, Finska, 2007, dokumentarni film, 70′, angleški podnapisi

Azil je film o treh mladostnikih, ki so pribežali iz svoje domovine in sami končali na Finskem. Film prikazuje leto življenja Sudi (12), Azima (17) in Wahida (16) po prihodu v begunski center, ki se nahaja nekje na obrobju mesta. V tem času bo odločeno, ali lahko ostanejo v državi ali ne.

Odličen vpogled v življenja, razmišljanja in doživljanja otrok brez spremstva, ki so se znašli v kolesju brezčutne evropske migracijske politike.


FMF v Murski Soboti (MIKK)

V sodelovanju z Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Murska Sobota bo v sklopu Jö Poletje 2015 na grajskem dvorišču prikazan izbor filmov Festivala migrantskega filma:

 

sobota, 11. julij 2015, grajsko dvorišče ob 21.00 uri

Kino Guerillo: Festival migrantskega filma 1. sklop

Razglednice, Nika Autor, Slovenija, 2010, eksperimentalni film, 10′

Film se osredotoča na diskurz, ki ga proizvajajo javna občila. Posnetki izhajajo iz arhiva Radiotelevizije Slovenije in predstavljajo arhivsko kolekcijo oz. dokumente medijskega poročanja o vprašanju migracij med leti 2001 in 2008. Avtorico zanima konstrukcija reprezentacije migranta, ki jo ustvarja dominatni diskurz oz. dominantna institucija, zadolžena za produkcijo podob in mnenj. Film kaže, kako podoba skozi selektivne postopke montaže, kadriranja in načina snemanja implicira kriminalizacijo in viktimizacijo prosilcev za azil.
http://www.obzorniska-fronta.si/newsreel.html
Film je prvi del filmskega para, ki ga sestavlja še dokumentarni film Poročilo o stanju prosilcev za azil v Republiki Sloveniji, januar 2008–avgust 2009.

Poročilo o stanju prosilcev za azil v Republiki Sloveniji, januar 2008–avgust 2009, Nika Autor, Maja Cimerman, Slovenija, 2010, dokumentarni film, 37′, slovenski podnapisi

Film prikazuje življenje prosilcev za azil v Sloveniji od januarja 2008 do avgusta 2009, ko se je začel javni, medijsko izpostavljen boj. Film prikazuje fizično, psihično in sistemsko nasilje nad prosilci za azil, ki je v slovenskem prostoru vse pogostejše. Azilni dom je postal sredstvo odvračanja prosilcev za azil in izginjanja pravice do azila, namesto da bi bil institucija njihove zaščite. Vse večja represija nad prosilci za azil sovpada s trendom zaostrovanja azilne zakonodaje. Film izpostavlja strukturo same ureditve azilnega prava, njeno zaostrovanje, izginjanje pravice do azila, kriminalizacijo prosilcev za azil, fizično, psihično in sistemsko nasilje nad prosilci za azil, govori o nastajanju evropskega apartheida, o sistemu proizvajanja “ljudi brez papirjev”, prav tako pa predstavlja in poudarja samoorganizacijo prosilcev za azil in pomen socialnih centrov in odprtih avtonomnih prostorov.

Film je drug del filmskega para, ki ga sestavlja še kratki film Razglednice.

Slovenija moja dežela, Dimitar Anakiev, Srbija/Slovenija, 2012, dokumentarni film, 50′, slovenski podnapisi

20 let po osamosvojitvi od Jugoslavije pride v Slovenijo ameriški televizijski producent Dale Hurd. Raziskuje primer izbrisanih in sreča dva pripadnika bošnjaške skupnosti – Irfana in Nisveto. Oba sta po osamosvojitvi zamenjala kulturno identiteto in se poskušala vključiti v novo okolje. Nisveta se je spreobrnila iz islama v krščanstvo ter postala prepoznavna članica Baptistične cerkve v Ljubljani, kjer poje v cerkvenem zboru. Po drugi strani pa se zdi, da Irfan še vedno živi v časih jugoslovanskega samoupravljanja – postal je član Kluba brigadirjev mladinskih delovnih brigad. Slovenija moja dežela je film o izkoreninjenosti in človeški potrebi po družbeni pripadnosti.

26. februarja 2015 je minilo 23 let, odkar je Slovenija iz svojega registra državljanov brez opozorila odstranila okoli 20.000 ljudi. Dokumentarec Slovenija moja dežela je zadnji v nizu filmov Dimitra Anakieva (ki je tudi sam eden od izbrisanih) o tem najhujšem primeru kršitve človekovih pravic v zgodovini samostojne Slovenije.

 

sreda, 22. julij 2015, grajsko dvorišče ob 21.30 uri

Kino Guerillo: Festival migrantskega filma 2. sklop

Velika škoda / Bikpela Bagarap, David Fedele, Avstralija, 2011, dokumentarni film, 43′, angleški podnapisi

Velika škoda (Bikpela Bagarap) razkriva človeški obraz sečnje gozdov v Papui Novi Gvineji. Zgodba pripoveduje o izkoriščanju in prelomljenih obljubah malezijskih podjetij in podkupljivih politikov, ki z ljudmi v njihovi lastni državi ravnajo kot z drugorazrednimi državljani. Lastnike zemljišč z obljubami o »razvoju« – pitni vodi, zdravstvu in šolah – prisilijo k podpisu dokumentov, ki jih ljudje ne razumejo, nato pa te osnovne storitve le redko tudi zagotovijo. Prav nasprotno, opustošijo tradicionalna lovišča, onesnažijo vodotoke in nepopravljivo uničijo njihov način življenja.

 

petek, 7. avgust 2015, grajsko dvorišče

Kino Guerillo: Festival migrantskega filma 3. sklop

Rapresent, Ivana Todorović, Srbija, 2008, dokumentarni film, 33′, angleški podnapisi

Portret Bojana, mladega fanta, ki živi na ulicah Beograda. Grafitiranje in hip hop sta zanj sredstvi za pobeg iz krute realnosti, ki jo v njegovo življenje prinašata brezdomstvo in zasvojenost z drogami. Svojo zgodbo pripoveduje ob zavrženih ostankih otroške rojstnodnevne torte, ki jo najde v smeteh. Skozi film to dejanje preraste v nekaj simboličnega, in sicer v sliko izgubljenega otroštva; ne le Bojanovega temveč celotne generacije, ki je zrasla v senci jugoslovanske vojne. Bojan je umrl  6 mesecev po izidu filma, star le 21 let. Film je posvetilo Bojanu Radanovu in njegovi generaciji, kot tudi izročilo dušam, ki kljub družbeni apatiji, osamljenosti in odvisnosti, hrepenijo po boljšem življenju.

Elinkine, Enrique Verdugo, Velika Britanija, 2014, dokumentarni film, 14′, angleški podnapisi

Od roba morja do roba obzorja se pojavljajo otoki kot mreža odskočnih točk za doseganje različnih ciljev. V zadnjem desetletju je več tisoč imigrantov po svetu zapustilo svoje domove. Da bi sledili sanjam in ustvarili nov začetek so za seboj pustili spomine. Svoje življenje so tvegali na nevarni poti preko morja, v upanju da bodo dosegli obljubljeno deželo.

Kako preprečiti deportacijo / How to stop a Deportation, Protest Productions Collective, Avstrija, 2015, eksperimentalni igrani film, 15′, angleški podnapisi

Dunajsko mednarodno letališče je mrgolišče ljudi, ki hrepenijo po daljnih krajih in globaliziranih poslovnih odnosih. Toda mnogi se na letalo vkrcajo neprostovoljno, ker jih želijo prisilno odstraniti iz države. »Jaz pač ne grem na letalo!« Kako preprečiti deportacijo predstavlja »varnostna navodila« za preprečevanje deportacij in ukrepanje iz solidarnosti. »Ne zapnite si varnostnega pasu«, »Vstanite in nikar ne sedite«, »Govorite s pilotom« so le nekatera izmed priporočil …