Filmsko-kritiška delavnica Stolp in Dežela žensk
Na filmsko-kritiški delavnici za mlade si bodo udeleženci in udeleženke skupaj z mentorico ogledali animiranI film Stolp (Al Bourj) avtorja Matsa Groruda in dokumentarec Dežela žensk (Kadınlar Ülkesi) režiserke Sirin Bahar Demirel. Pogovarjali se bodo o specifikah animiranega filma in o specifikah dokumentarnega filma ter razlikah med enim in drugim v naslavljanju družbeno-političnih tem. Ker se oba filma tako ali drugače ukvarjata z odnosom posameznikov do njihovega doma in posledicami, ki jih utegne prinesti beg v drugo državo, bodo udeleženci z mentorico premislili, kako filma izrišeta tematiko ter o tem napisali tudi krajši prispevek.
Prispevke bomo kasneje združili v skupno refleksijo, ki bo objavljena na spletni strani Festivala migrantskega filma.
Delavnica bo potekala v popoldansko-večernih urah v času festivala (8., 9. in 10.9.) v kavarni Slovenske kinoteke.
Udeležba je brezplačna, na delavnico se je potrebno predhodno prijaviti do 5. septembra na filmskedelavnice.FMF@gmail.com.
Poročilo z delavnice in recenzije
Filmsko-kritiška delavnica: Stolp in Dežela žensk (pod mentorstvom filmske kritičarke Petre Meterc).
Zaradi ukrepov za varovanje pred okužba izvedba v načrtovani obliki ni bila mogoča, zato smo delavnico prilagodili razmeram
Na filmsko-kritiško delavnici: Stolp in Dežela žensk sta se prijavila en udeleženec in ena udeleženka. Delavnica je potekala od ponedeljka 7.9. do četrtka 10. 9. 2020, skupaj 12 ur. Na delavnici so si z mentorico Petro Meterc ogledali celovečerni animirani film Al Bourj) avtorja Matsa Groruda in dokumentarec Dežela žensk (Kadınlar Ülkesi) režiserke Sirin Bahar Demirel.
Prvi dan delavnic se je mentorica z udeležencema pogovarjala o specifikah pisanja filmsko-kritiških besedil in z njimi je spregovorila o različnih pristopih k popisovanju prikazane resničnosti v filmih. Skupaj so razmišljali, na kaj se morajo ob ogledu filmov osredotočiti glede na animirani in dokumentarni format ter na kaj morajo biti pozorni pri filmski obravnavi tematike migracij. Po vsakem filmu so skupaj prisluhnili tudi pogovorom, prvi večer diskusiji o situaciji v Palestini, drugi dan pa o knjigi Zgodovina migracij na Slovenskem, pri čemer so pogovore skupaj z mentorico vzeli za izhodišče lastnih premislekov. Po vsakem od filmov sta udeleženca zapisala lastne vtise o videnem, pri čemer je bil poseben poudarek na različnih filmskih tehnikah in na tem, kaj je subjektom v filmih skupnega ter kako se filma lotevata prikaza njihovih osebnih izkušenj. Nastala sta dva teksta, ki razmišljata o tem, kako migracije vplivajo na posameznike in na njihova osebna življenja. Enega objavljamo na spletni strani, drugi udeleženec pa objave ni želel.
************************************************************************************************************
O novih domovih
V animiranem filmu Stolp Matsa Groruda smo spremljali zgodbo palestinske družine, ki že več generacij živi v begunskem taborišču v Bejrutu. Perspektiva, ki nam jo film ponuja, je perspektiva deklice Wardi, ki se svojimi zvedavimi poskusi razumevanja sveta okoli sebe pogovarja s člani družine in tako izvemo kaj vse so različne generacije že preživele in zakaj se zdi, da so glede na vedno težjo situacijo v Palestini ujeti v večnem begunstvu. Animirana tehnika s svojo igrivostjo in možnostjo prikaza nadrealističnih podob je režiserju omogočila, da prikaže različna obdobja palestinske zgodovine v različnih slogih, ki ponazarjajo različne atmosfere določenega časa, pa tudi, da zgradi prav posebno metaforo več generacij prek visoke družinske hiše – stolpa, ki se vije v nebo ter končnega poleta in s tem svobode najstarejšega člana družine ob njegovi smrti.
Iz filma, pa tudi iz pogovora po filmu z z Nado Pretnar in Mohammedom Al Buraijem smo odnesli močno sporočilo, da je želja vsakega od tistih, ki so morali zapustiti Palestino, da bi se lahko tja vrnili in tam živeli v miru.
Podobne želje po vrnitvi domov izražajo ženske, portretirane v dokumentarcu Dežela žensk turške režiserke Sirin Bahar Demirel. Avtorica, ki je tudi sama migrantka, se je namenila raziskovati pomen besede dom in s čim ga povezujejo predvsem ženske, ki so dom morale zaradi tega ali onega razloga zapustiti. Portretiranke snema v njihovih novih domovih, kar predstavlja iztočnico za vzporejanje občutij v novem okolju v primerjavi s starim okoljem, hkrati pa za izpostavljanje posebnega položaja ženskih prebežnic, ki pogosto zaradi družine in posledične vezanosti na dom večino dosti svojega časa preživijo prav doma, kar prinaša tudi občutke samote, izoliranosti ter nemalokrat le delne vključenosti v novo skupnost. Ker se v dokumentarcu večkrat pogovarjajo tudi o preteklosti, je bil še kako pomenljiv tudi pogovor, ki smo mu lahko prisluhnili po filmu, kjer sta avtorja knjige Doba velikih migracij na Slovenskem dr. Mirjam Milharčič-Hladnik in dr. Aleksej Kalc spregovorila o migracijah iz Slovenije v preteklosti, poudarila, da je pojav migracij, nekaj, kar je v zgodovini običajnega, ter posebno pozornost namenila ženskim migrantkam, denimo Aleksandrinkam ter njihovim izkušnjam v novem okolju, pa tudi po vrnitvi nazaj v domače kraje.
Napisala Kaja.