Filmsko-kritiška delavnica – Solidarnostne prakse

Solidarnostne prakse

V otvoritvenem filmu letošnjega Festivala migrantskega filma, Izziv solidarnosti režiserk Anne Richard in Caroline Darroquy smo spremljali raznorazne ljudi iz Pariza, ki so prevzeli nase vlogo, ki bi jo morala zagotavljati francoska država. Slednja bi morala namreč poskrbeti za mladoletne begunce, vendar se to ne zgodi vedno, zato so prisiljeni spati na ulici. Skupina več sto prostovoljcev zato mladoletne begunce sprejemajo v svoje domove. Dokumentarec prek nevsiljivega opazovanja poskuša razumeti strukturo solidarnostne mreže, predvsem pa vzgibe ljudi za to, da pomagajo in situacije, s katerimi so ob tem soočeni. Film prikaže, da takšna solidarnost prinaša tudi veliko dvomov in čustev, s katerimi se morajo soočiti tisti, ki pomagajo. Hkrati pa prikaže, da lahko mreža prostovoljcev, kakršno vidimo v filmu, opravlja izjemno veliko delo.

Film o solidarnosti je tudi slovenski film Filmski obzornik 80 – Metka, Meki režiserke Nike Autor. V njem portretira svojo teto, ki je leta 1968 iz takratne Jugoslavije odšla v Nemčijo kot gastarbajterka. Film deluje na dveh ravneh. Na eni spoznavamo Metko in njeno zgodbo izseljenstva, njena občutja in misli o tem, kako je živeti v tuji državi in si tam ustvariti novo življenje, na drugi ravni pa spremljamo njeno življenje danes, saj se je kot 81-letna gospa odločila, da sama pomaga novim prišlekom in nudi dom mladi afganistanski družini. Če smo v prvem filmu poslušali o tem, kakšne izzive predstavlja tovrstna solidarnost, se pri Metki zdi, da zaradi lastne izkušnje izseljenstva situacijo razume iz prve roke in zato manj obremenjeno. Njeno razumevanje položaja današnjih priseljencev je, videno iz lastne perspektive gastarbajterke, izjemno življenjsko, svojo solidarnost pa vidi kot nekaj običajnega.

Oba filma tako prikazujeta različne izraze skrbi in solidarnosti, ki na tak ali drugačen način migrantom lajšajo njihovo življenje v novi državi. Čeprav gre za dva zelo različna filma, najdemo vzporednice prav v nesebični želji po pomoči, pa čeprav so si tisti, ki pomagajo, zelo različni, in na situacijo in lastno solidarnost gledajo povsem drugače.

Napisali Ana in Lea.