O festivalu

Letošnji Festival migrantskega filma, s katerim Slovenska filantropija že trinajsto leto obeležuje svetovni dan beguncev (20. junij) bo potekal od 20. do 23. junija v Ljubljani in v nekoliko širšem časovnem razponu v drugih krajih.

Migracije iz nuje – da bi preživeli, da ne bi bili lačni, da ne bi bili zatirani, ostajajo stalnica življenja ljudi na planetu. Mi, ki živimo v miru in blaginji, se srečujemo z migracijami in migranti. Njihova prisotnost v naših življenjskih prostorih terja, da opredelimo svoj odnos do njih in svoje vedenje ob njih. V obeh opredelitvah so pomembni poznavanje pretekle in sedanje življenjske situacije in doživljanja migrantov ter naša vest in človečnost. Za tiste, ki življenja, odnosov in notranjega sveta migrantov ne spoznavajo v neposrednih srečanjih in sožitjih z njimi, so filmi o migrantih najboljši posrednik, vratar, ki odpira duri v zunanji in notranji svet migrantov. Zato o Festivalu migrantskega filma lahko rečemo, da ima poleg umetniške vrednosti za migrante in prebivalce dežel, v katere prihajajo, pomemben značaj in vrednost socialnega aktivizma – informiranja, osveščanja, prebujanja naše vesti in vplivanja na naše vedenje ob migrantih.

Duševnozdravstveni strokovnjaki pišemo članke in knjige o potravmatski stresni motnji, izgubah, tesnobi, depresiji ljudi, ki morajo zapustiti svoje domove, se podajo na beg zaradi strahu za svoje življenje in za življenje svojih bližnjih ali se selijo v druge dežele, da bi živeli človeka dostojno življenje. Toda naše pisanje veliko manj pove o človeških stiskah in trpljenju beguncev in drugih migrantov, kot lahko izvemo, začutimo, ko gledamo film. Predvsem pa se strokovnjaki omejujemo na psihiatrični del zgodbe in le malo prikazujemo posledice, ki jih imajo preganjanje, beda, nespoštovanje osnovnih človekovih pravic za videnje sveta, vero v človeštvo in človečnost. Lahko bi rekli, da gre za prizadetosti, izgube metafizične narave, ki načenjajo moči in zmogljivosti posameznika, da obvladuje gorje, ki ga je doletelo, in njegovo psihično odpornost. Filmi so tisti, ki prikazujejo celoto človeka migranta in njegovih odnosov z okoljem.

Usoda, varnost, dobrobit migrantov so odvisni od pravnih in administrativnih določil države, v katero so se zatekli. In ta določila so pogosto kruta. Toda odvisni so tudi od civilne družbe v teh državah. Izraz »civilna družba« pokriva organizirane tvorbe, kot so nevladne organizacije, organizirane manifestacije stališč in volje državljanov. Prav sedanji čas kaže na porast vplivnosti organiziranih tvorb civilne družbe na politike in odločevalce. Predvsem pa tvorijo civilno družbo ljudje kar tako – vi, jaz , vsi, ki smo del socialnega tkiva skupnosti, v katerih živimo. Migranti živijo v naših skupnostih, ki so postale tudi njihove skupnosti. Te nudijo migrantom nove izkušnje – dobre in slabe. Izkušnje medčloveške podpore in solidarnosti prispevajo k okrevanju od izgub in drugih psihičnih ran migrantov, tudi vojnih beguncev iz kriznih žarišč, letos v večjem številu iz Ukrajine. Omogočajo obnovo in popravke podobe sveta na kateri so poleg scen krutosti in zla tudi scene dobrega in človečnosti. Filmi, ki jih bomo gledali, nas bodo vzpodbudili k razmišljanju o tem, kaj lahko mi prispevamo k dobremu delu sveta in njegove podobe v očeh tistih, ki so poiskali zatočišče v naši državi.

Anica Mikuš Kos,
predsednica Slovenske filantropije