O festivalu

Letošnji Festival migrantskega filma, s katerim Slovenska filantropija obeležuje svetovni dan beguncev (20. junij) bo potekal od 14. do 17. junija v Ljubljani in v nekoliko širšem časovnem razponu drugih krajih.

Slovenska filantropija vam v času, ko so migracije izginile z naslovnic, »migrantsko krizo« pa je nadomestila zdravstvena, ponuja že dvanajsti Festival migrantskega filma. Število dvanajst v numerologiji predstavlja trpljenje, skrbi in žrtvovanje. Toda dvanajst je tudi apostolsko število. In tako kot so poti migrantov prepogosto polne trpljenja, skrbi in žrtvovanja, je vsakoletni Festival migrantskega filma oznanjevalec – apostol nove družbene realnosti, tiste, ki je pogosto prezrta in odrinjena, realnosti, ki jo predstavljajo selitve ljudi v želji po dostojnem življenju ali pa zgolj v želji po preživetju.

Šest let po množičnih migracijah čez slovensko ozemlje in času, ko smo za hip pokazali kanček solidarnosti do »ubogih« beguncev, ki jih je z domov pregnala kruta vojna, so zgodbe migrantov izginile iz množičnih občil, pogosto jih nadomeščajo zgodbe o »problemih«, s katerimi se soočamo zaradi migracij. Toda ali so migracije res problem? Ali problem tiči predvsem v nas, v našem strahu pred neznanim in tujim, v našem strahu pred tem, kako se soočiti s posledicami preteklih napak? V naši nezmožnosti poiskati dobre in trajnostne rešitve za svojo prihodnost. Prebivalstvo Evrope se stara, Slovenija bo, če bo želela preprečiti upad števila delovno sposobnega prebivalstva, po nekaterih projekcijah potrebovala letni selitveni prirast, ki bo presegal 10.000 ljudi letno. Mi pa sodobne migracije obravnavamo predvsem kot varnostni problem. Ukvarjamo se pretežno z vračanjem migrantov, ki bi želeli vstopiti v našo državo, sprejemamo zakonodajo, ki ljudem onemogoča pridobitev mednarodne zaščite, migrantom zaostrujemo pogoje za pridobitev statusa in omejujemo njihovo pravico do družinskega življenja. Vključevanje v družbo pogosto razumemo enostransko, predvsem v smislu postavljanja pogojev, ki jih morajo migranti izpolniti, da bodo postali del naše družbe. Mi pa jim pri tem ne pridemo dovolj naproti.

Letošnji Festival migrantskega filma nas tako ponovno vabi k ogledu zgodb o realnosti tistih, ki so bili prisiljeni svoj dom zapustiti, bodisi zaradi vojn, kršitev človekovih pravic, revščine ali pa pohlepa korporacij ter drugih razlogov. Ponovno nam pokaže, kako nasilne so naše meje ter v kako težki življenjski situaciji pristanejo otroci in mladostniki, ki so sami zapustili svoj dom. Toda hkrati nam pokaže tudi otoke solidarnosti sredi Evrope. Pokaže nam, da je tam, kjer je volja, tudi pot, in nas tako ponovno, spet in spet nagovarja, da poskusimo znova, da kot posamezniki in kot družba spremenimo odnos do migrantov in jim omogočimo dostojno življenje v naši sredini. Da se izognemo postavljanju nasilnih mej in da solidarnost ponovno postane naša vrednota, ne samo solidarnost do »ubogih«, temveč predvsem solidarnost, ki v priseljencih vidi enakovredne ljudi, s katerimi bomo skupaj gradili lepšo prihodnost.

mag. Franci Zlatar, vodja programa Migracije, Slovenska filantropija